»Prav je tudi, da po osmih desetletjih od konca druge svetovne vojne odpremo tudi katero izmed poglavij, na katere kot skupnost ne moremo biti ponosni, in da se od njih na tak način morda poslovimo. Prav je, da se te zgodbe pripovedujejo, da so ljudje o njih seznanjeni, da znajo ravnati danes in razmišljati, kako živeti jutri.«
»Zdi se mi prav, da bo vsak, ko bo šel mimo table, videl, da je potem, ko je nemški okupator zapustil Slovenijo in se je Evropa veselila svobode, v Sloveniji tragedija trajala še naprej.«
»Avto se je ustavil tukaj nekje pri Petričku. Sestro, staro devet let, in brata, starega šest let, so posadili v gozd na tla. Jaz sem bil star dve leti in pol, zato me je mama obdržala pri sebi, a so me potem iztrgali mami in me porinili med brata in sestro, avto z mamo pa je odpeljal in je nismo nikoli več videli.«
